Moderno s klasičnim

Zahteva naročnika, da stanovanje v stari meščanski vili iz leta 1929 oblikujemo sodobno z elementi starinskega, je ponudila izziv združevanja dveh slogov, ki v sebi nimata veliko skupnega. Pri oblikovanju stanovanja smo sledili viziji, v kateri oba arhitekturna sloga prideta do izraza in se ne izgubita pod težo vsakdanjih in površnih kompromisov.

Prostori v starih hišah so večinoma zelo kakovostni in omogočajo moderno ter kvalitetno bivanje, vendar jih je potrebno prilagoditi današnjemu času in načinu življenja. Tako sta se v primeru ljubljanske vile ohranila lupina in duh okolja, hkrati pa se je notranjosti dodala nova vsebina.

Stanovanje je bilo pred prenovo precej drugačno: veliko prostorov, peč v vsaki sobi, majhni hodniki in precej odvečnih sten. Številni prostori, zaprti z vrati, so postali odprti in svetli, stanovanje, ki je v prvem nadstropju, je dobilo izhod na vrt, z eno besedo ‒ prilagodilo se je novi viziji življenja v starem objektu.

Oprema, kot so kuhinja ali garderobne omare, je zasnovana in izdelana po meri, saj se le tako najbolje izkoristi prostor, in je izdelana po željah uporabnika. Ob množici današnjih belih kuhinj ta izstopa s temno, skoraj črno barvo furnirja ebenovine.

Stene so, razen v otroških sobah, bele, prav tako vgradne garderobne omare in vrata. Ob beli barvi pridejo do izraza masivni lesen pod iz ameriškega oreha, stena, oluščena do opeke, in furnirji. Tlak in vrata ohranjajo meščanski občutek vile oz. stare hiše. Izbrana serijska oprema se zliva s kontekstom prostora in s poudarki, kot je na primer starinski lestenec, izraža karakter prostora.